TEMA JE LEPA – NIČ VEČ BOJA

NIČ VEČ BOJA

2 leti je tega, ko sem intenzivno začela delati na tem, da bi sprejela, da bi razumela temo. Mnogo solz sem pretočila zaradi teme tega sveta. Prosila sem vodnike in bitja Luči za pomoč. Vedela sem, da nekoč se bo zgodilo.

Že takoj na začetku leta se je začelo. Vstopanje v čisto novo dojemanje sveta, sebe, Univerzuma. Nova Zavest. Danes čutim olajšanje. Danes zares čutim SVOBODO. Osvobojena sem boja. Končala sem z bojem. Ni se mi treba več boriti s temo. Z ničemer več se ne borim. V mojem bitju je bil močno prisoten duh bojevnice. Mnogo življenj sem bila nosilka Luči in se borila proti temi. TOKRAT SEM DOJELA. TOKRAT SEM OSVOBOJENA. TOKRAT RAZUMEM. KONČNO NI VEČ BOJA. SAMO SPREJEMANJE JE. SAMO SOČUTJE. SAMO LJUBEZEN.

Ne znam opisati tega občutka ko končaš tisočletne bitke. Neskončna hvaležnost preveva moje bitje.

Hvaležna neskončno prijatelju, učitelju, da mi je pomagal da sem zagledala lepoto teme, da mi je držal prostor, ki ga je že sam izmojstrit. Dovolila sem. Začutila sem jo. Končno. Z vsako celico telesa.

Tema je postala lepa. Tema je lepa. Noro spoznanje zame. TEMA JE LEPA. Temen gozd ponoči je prečudovito lep. Strah je bil tisti ki mi je vzel izkustvo lepote temnega gozda. Strah nima nič skupnega s temo. Strah je iluzija našega uma. Strah je tisti ki nam je vzel mnogo mnogo. Izkušali smo strah. Ta zgodba se končuje. Obračamo nov list v zgodovini zemlje. Izkušali bomo kako je živeti osvobojeni strahu. Kakšne kreacije nas čakajo. Vidim to Zemljo. Čutim jo.

Zdaj spoznavam kako lepa je tema. Črno nebo je neskončno lepo. Globine črne zemlje Gaie so prelepe. Seme mora v črno zemljo da lahko vzklije v čudovito kreacijo.

Sprejela sem zunanjo temo. Zdaj je na vrsti da končno sprejmem še svojo notranjo temo. Svoje sence. Dovolila si bom videti kakšne sence sebe sem zakopala globoko globoko v pozabo. Videla in predelovala, do sedaj, sem samo življenja, kjer sem bila jaz žrtev, jaz zlorabljena, kjer sem jaz trpela. Niti v najblažji obliki si nisem dovolila verjeti, da sem bila mogoče tudi jaz kdaj na drugi strani

Še nekaj dni nazaj si nisem dovolila verjeti, da sem nekoč nekje tudi jaz bila mogoče v vlogi nekoga ki je delal grozodejstva v imenu Luči.

Prišla sem do trenutka ko si dovoljujem videti tudi ta del .

JA v te globine se sedaj podajam …

ODPUSTITI SEBI.

PORAVNATI.

Univerzum me vodi. Tokrat si dovolim tudi v te globine.

Če hočem naprej , če hočem v Novo Zemljo in izkusiti zavest Enosti in brezpogojne Ljubezni je potrebno sprejeti tudi ta del.

Čas je da vstopim.

In po tem nastane samo še POPOLNO SPREJEMANJE Vsega. VSEGA KAR JE.

VSI SMO ENO IN VSE JE LE IZKUŠNJA DUŠE.

Izkušali smo kaj NI LJUBEZEN in vstopamo v življenje kjer bomo izkušali kaj JE LJUBEZEN.

Neskončno hvaležna sem za to potovanje, za to da mi je bilo dano kot duši priti v ta trenutek velikega dviga zavesti človestva , neskončno hvaležna da vstopamo v NOVO ZAVEST, v novo vedenje, v nove sebe , v SPOMINJANJE TEGA KDO MI V RESNICI SMO.

TO ŽIVLJENJE JE NESKONČNO LEPO

 

Preberite tudi ostale zapise

Prijavi se