Intervju: Mateja Blažič

Anamarija Kovačič, intuitivna svetovalka in varuhinja Zemlje


Naš ego hoče, da bi bila naša resnica tudi resnica drugega
Pred pol leta se je umaknila iz zdravstva in v celoti stopila na duhovno pot. Pravi, da je njeno življenje zdaj popolno, čeprav smo na koncu suženjstva v sistemih, v katerih ljudje nočejo več sodelovati, prelomnica v novi svet pa prinaša pritiske in kaos. »Zdaj smo na najbolj boleči točki, ko se vse ruši in ko mora vsak stati za svojo resnico,« pojasnjuje. »Naučiti se moramo spoštovati, da nekdo vibrira z enim, drug pa z nečim drugim, saj moramo ozdraviti različne stvari v sebi. Ne smemo pa pustiti, da nas to razdvaja.«
»Vedeli smo, da se bo stara Zemlja zrušila in nastaja nova, nismo pa si predstavljali, da se bomo ob tem soočali s tako veliko kolektivno maso strahu, obupa, žalosti, jeze,« pravi in doda, da že če imaš majhen problem, zdaj lahko zavibriraš s kolektivnimi težkimi čustvi, hitro te potegne v matrico in tvoj problem postane ogromen. »Razlog za to je močna plazma svetlobe, ki zdaj sije na Zemljo in osvetljuje tudi temo v nas, najgloblje rane, da bi jih pozdravili – ko jih celimo, pa hkrati izboljšujemo tudi celotno zavest človeštva. Na kolektivno raven se namreč priklapljamo po načelu glasbenih vilic. Če se naravnaš na frekvenco česarkoli, zaradi povezave s kolektivno energijo to še močneje čutiš. V času krize je zato lažje tistim, ki se znajo postaviti v svoj center, najti svojo moč in notranji mir,« pravi in izpostavi, da te, že npr.ko bereš objave na facebooku, hitro potegne na eno ali drugo stran in začutiš žalost ali jezo, tudi če želiš ostati nevtralen. »Pravi zmagovalci so zdaj tisti, ki zmorejo življenje gledati z mesta zunanjega opazovalca, kot igro, ter se zavedajo, da smo se prišli dvignit na višjo raven, zunanji svet pa nam le odslikava, kar je v nas in moramo ozdraviti,« poudari in doda, da moramo sprejeti, da nekateri spijo ker se bojijo videti resnico in jim je lažje kriviti druge za svoje tegobe. »Ko izbereš svobodo, si namreč odgovoren za vse, kar se ti dogaja, saj je zunanji svet le projekcija tvojih notranjih vsebin. Vsak trenutek se moraš zavedati, da si kreator svojega življenja, in se odločati, kaj boš izbral. Ohranjati je treba popoln nadzor nad umom, odločati se česar ne boš hranil, komu ne boš dajal moči, čeprav doživljaš zunanje pritiske,« pove.
Hlapčevstvo, puntarstvo in kolektivna zavest
Izpostavi, da v Sloveniji družbeno še nismo na stopnji kolektivne zavesti, na kateri bi bile mogoče spremembe brez borbe, četudi bi se lahko v hipu vse preobrnilo, če bi se vsi odločili, da se te igre ne gremo več. »Niso vsi sposobni leteti pod radarjem z zaupanjem, da te tako tema ne vidi. Na različnih stopnjah zavesti smo, vse, kar se zdaj kaže navzven, pa je odraz kolektivne zavesti Slovencev, ki se jim ob hlapčevstvu prebuja tudi puntarski zapis v DNK,« pravi.
»A ker je v času velikih laži in centrifugi dogajanja težko prepoznamo manipulacijo, si moramo pomagati z intuicijo. Tako takoj veš, kje je implantirana tema, katera ideja pa je dovolj čista in želi pomagati človeštvu. Zato, ko te nekaj potegne, počakaj in razmisli, preden sprejmeš odločitev, kaj boš sprejel in zagovarjal. Nato poskusi to začutiti s srcem in s telesom. Tako bo takoj jasno, kaj je v sozvočju s tabo, katera energija vibrira s tvojo dušo, čemu pa boš rekel ne, ne morem biti del tega,« poudari.
Soočanje s senco
»Kot duša smo se odločili držati vizijo nove Zemlje v tem času, in če se v nas nabirajo jeza, spomini preteklih zlorab in izkoriščanja, se moramo srečati s svojo senco in jo ozavestiti. Zapišimo si svoje napake in plati, ki je ne maramo, sprejmimo jih z ljubeznijo, saj ne moremo zbežati pred tistim, kar je v nas in prihaja na dan. Nato papir zažgimo z namero, naj se z ljubeznijo transformira,« priporoča. »Prepoznajmo, kaj nam želi dati določena izkušnja, ter se dvignimo nadnjo,« svetuje in doda, da je to enako, kot ko ženska, ki sama sebi ni vredna ljubezni, pritegne partnerja, ki ji kaže ta vzorec, da bi se soočila z njim.
Srečamo se lahko le na sredini
»Šele ko bomo dovolili drugemu njegovo resnico, ne bomo več ločeni,« izpostavlja. »Obe strani razcepljenega naroda se morata naučiti spoštovati odločitve tistih na nasprotnem bregu. Ne smemo pustiti, da se konflikt poglablja z očitki, da so eni ali drugi manj duhovno razviti, ampak sprejeti, da različni ljudje različno vidijo, kako najbolje poskrbeti za svoje zdravje, da drugi delujejo v skladu s svojimi prepričanji in ravnjo zavesti, pri tem pa nihče ne želi česarkoli slabega ne sebi ne drugim,« nam položi na srce in doda, da bo čustveni naboj situacije sčasoma izzvenel in se bo napetost sprostila. ,( da pa je šla tudi sama skozi proces sprejemanja, da je resnica bližnjega, da se počuti varneje, če se cepi. ) to ne bi
»Enost nove Zemlje je namreč tudi zavest, da smo vsi samo ljudje, kar bo most, na katerem se bomo nekoč srečali,« pravi in doda, da smo zdaj v prehodni fazi, ( to kar je v oklepaju ne bi – ki nam pritiska na gumbe, da bruhamo iz sebe vse brez filtra.) »Matrica popušča, svetloba meče resnico na plan, a verjamem, da gremo na bolje. Za rojstvo novega se mora staro sesuti in ne bo več prostora za temo, saj je vedno več tistih, ki ohranjajo vizijo, da ni treba, da smo razčlovečeni. Jeza in zloba, ki prihajata na dan iz našega zgodovinskega spomina, pa sta tu, da ju ozdravimo. Odvija se namreč veliko kolektivno zdravljenje Zemlje, ko svetloba transformira vse, kar nam ne službi več, da se lahko dvignemo. ( to ne bi – Vedno več hujskačev in napadalnih ljudi bo videlo, da s tako energijo ne moremo naprej. ) V naslednjih dveh letih prihajajo preobrati, iz katerih bo rasla nova družba. Pomembno pa je, da prevlada srce, saj bo to merilo, ali smo vredni biti v novem polju zavesti ali ne. Le če s svojo zavestjo vibriramo z njim, smo namreč lahko del napredka.«
Kako si lahko pomagamo
»Če padeš v jezo, si jo dovoli občutiti, namesto da bežiš pred njeno težo. Rečeš si, da je pač v tebi in se želi transformirati. Z vso ljubeznijo poskusiš iti prek nje, da se dvigaš višje. Zavedaš se tudi, da je nasprotna stran ogledalo, ki ti odslikava tvoje vsebine. Sprejmeš, da je resnica vsakega njegov svet, ne pa tvoj. Vsi nosimo v sebi božanski del. Ko to vemo, z lahkoto sprejemamo slabe lastnosti drugih – osredotočimo se na njihovo iskro Luči , z vedenjem, da vse hudo počnejo samo iz svoje rane. Nekdo, ki nas udari, nas namreč le iz lastne bolečine, zato gledamo na druge s sočutjem,« pojasni. In če te prizadene, da se je naš bližnji cepil? »Naš ego hoče, da bi bila naša resnica tudi resnica drugega, v tem je ključ,« pripomni. »Samo če si zavesten, opaziš, da govori tvoj ego ko želiš da nekdo razmišlja isto kot ti. Brusimo se namreč v tem, da ne moremo zahtevati, da je naša resnica tudi resnica vseh drugih. In če hočemo svobodo zase, jo moramo dovoliti tudi drugemu. Zakaj torej napadati človeka, ki je sprejel nekaj za svojo resnico?! Naj izbere tisto, kar vibrira z njim. Nehajmo se ukvarjati z drugimi, raje pojdimo vase. Vse, kar te vznemiri pri drugem, je namreč tvoj sprožilec, je tvoja rana in osvoboditi se moraš tega, da obsojaš, saj je vsak od nas najčudovitejša kreacija vesolja. Vsak počne tisto, kar v določenem trenutku zmore. Dovoliti moramo, da razmišlja in deluje po svoje. To namreč pomeni, da smo v toku in stopamo v nov svet, v katerem je življenje lahkotno. Ko bomo vsi držali to vibracijo in zavest in se osvobodili navezanosti na potrebo, da drugim dokažemo svojo resnico, ne bo več prihajalo do konfrontacij. Samo opazovali bomo, kako razmišljajo drugi, brez obsojanja, z energijo, ki jo zdaj izgubljamo za razprtije, pa bomo ustvarili čudovite nove izume,« zaključi.


Mateja Blažič Zemljič, foto osebni arhiv

Preberite tudi ostale objave v medijih

Prijavi se