Portal Sataye in moja zgodba – maj 2024

MOJA ZGODBA SATAYE in TEMPLJEV PRIHODNOSTI

Ko so se začele postavljati energije za naše izkustvo sva oba z Janom jasno vedela , da preden , ne ozdravimo v sebi najglobje rane padca Atlantide, do takrat ne moremo so kreirati in vstopati v nove templje prihodnosti.

Vedela sem, da tokrat bom šla najglobje v bolečino. Moja namera je kristalno jasna.

Želim ozdraviti svojo najglobjo rano in bolečino.

Že prvi dan mi je svet odslikal tisto kar mora biti ozdravljeno.

OBČUTEK KRIVDE. Celo življenje jo nosim v sebi in svet mi jo znova in znova odslikava. Odločim se , da tokrat dokončno izbrišem ta del iz mojega zapisa. Dvignem se nad, nisem žrtev, nisem kriva. Ozavestim, objamem z vso Ljubeznijo , ki jo premorem, transformiram v Luč in se dvignem  nad bolečino, nad čustveno telo.

Vsakič znova izbiram Ljubezen in vsakič znova ne dovolim, da mi zunanji svet vzame božansko izkušnjo, ki mi je namenjena.

Krivda ki sem jo nosila v sebi, je bila globoka.

Mnogo nas je ki globoko v sebi nosimo krivdo padca Atlantide, pa čeprav vemo, da ni bila naša krivda. Ta krivda je izvor. In na to krivdo so se nalagale vse druge krivde naslednjih življenj.

Vem , da sem nad njo. Vem, da je razrešena krivda ne samo zame, ampak za kolektivo

Ni več čas, da nosimo na sebi krivdo , da nam ni uspelo preprečiti uničenja celotne civilizacije.

Čas je da se dvignemo, da gremo naprej

Mnogo moči in neomajne vere smo morali zbrati v sebi , da smo se dvignili v trenutkih obupa.

Tokrat vsi globoko v sebi vemo, da nam bo uspelo.

V naslednjih dneh je bila tematika skupine, partnerstvo.

To so nam odslikavali 3 pari , in seveda tudi delfini.

NI NAPAKE. NIKOLI NI DRUGAČE, KOT TAKO KOT JE ZNOTRAJ NAS, TO KAR POTREBUJEMO, TO NAM ODSLIOKAVAJO DELFINI.

In prve dni so nam odslikavali brezpogojno Ljubezen.

Moja povezava z njimi je že tako močna, prepoznamo se in vsakič mi dovolijo vstopiti med njih še bližje.

Dva dni so me imeli v njihovi sredini in mi predajali izkušnjo ljubljenja v Zavesti Enosti.

Nekateri rečejo da so delfini poligamni. Delfini so daleč daleč pred nami. Njihova energija Ljubezni in ljubljenja je na tako visoki stopnji, da je človek v temu trenutku ne more razumeti .

Vprašala sem jih, kako zmorejo brez energije ljubosumja, kako si lahko ljubezen tako delijo.

Njihov odgovor je : KER SMO VSI ENO, KER SMO V ZAVESTI ENOSTI.

JAZ SEM TI IN TI SI JAZ.

Moja prošnja NJIM je , naj mi pomagajo utelesiti to njihovo visoko zavest.

To je moja naslednja stopnja zavesti, v katero želim vstopiti, katero želim držati .

ZAVEST ENOSTI, ZAVEST BREZPOGOJNE LJUBEZNI.

In naslednje dni sem bila deležna učenja in utelešanja te zavesti

Šele na začetku smo, na začetku razumevanja kaj je zavest enosti , še nekaj poti bomo prehodili, da bo ta zavest UTELEŠENA V NAS.

 

Ko sem bila odprta za utelešanje Višje Zavesti, se pred mano pojavijo 4 ogromni delfini. Bottlenose delfini. Bili so 2x večji.

Bili so galaktični modreci. njihova energija je bila bobneča. Šli so na dno, se ulegli na dnu, čutila sem kako prizemljujejo.

Prinesli so veliko darilo.

Veliko SPOZNANJE.

4 nas je bilo dolgo z njimi preden so odšli.

Vedela sem, da jih nekoč srečam. Da se nekoč prepoznamo.

 

V naslednjih dneh se je v skupini dogajalo veliko zdravljenja , posebej na grlenih čakrah, na osvobajanju glasu.

Naslednji dan pride manjša skupina delfinov, ki so vibrirali drugače. Začutim jih. Bojevniki so. Fighterji. Vedela in čutila sem, da nam predajajo energijo bojevnika, da prebujajo  bojevniško energijo v nas. Moč bojevnika.

Delfini so tisti, ki vedno vodijo celoten proces delavnice.  In zares vedno vedno odslikavajo kar moramo izmojstriti, razrešiti, ozdraviti.

Zato nas naslednji dan peljejo na jug Sataye. Za njimi gremo do plexusa Sataye , do čakre moči. Tokrat smo na čolnu, in oni ves čas tik ob čolnu ali pod čolnom. Ne glede na to smo  z njimi globoko povezani. Mogoče še bolj, kot če bi bili v vodi. Neprecenljiva izkušnja integracije notranje moči.

Par dni izjemnega opolnomočenja in očitno je bil čas , da se podam v globine.

Jan mi ta dan drži prostor , da se dotaknem rane Lemurije. Da stopim v trenutek največje bolečine LOČENOSTI. V trenutek ko se iz ENOSTI podamo v LOČENOST. Boli, zelo zelo boli. Neskončno hvaležna tebi Jan, da si mi držal prostor , da si odprl vrata, in da sem si lahko dovolila to zdravljenje.

 

Ponoči pa se je nadaljevalo. Prebudila me je teža padca Atlantide in padala sem globje in globje. Odpirala so se vrata spominjanja. Bila sem tam. V tistem trenutku. Bolečina je bila neznosna. Bila je najbolj boleča in najtežja noč mojega življenja.

Okoli mene se je začel ovijati obup. Nemoč. Bolečina, da nam ne bo uspelo. V meni se je prebudila obsodba. Tokrat sem bila jaz tista, ki sem naložila krivdo tistim, ki so izbrali ego in moč , namesto Ljubezni in Srca.

Čutila sem , da zbiram svoje zadnje atome moči, da se dvigujem nad največjo težo , da rinem z močjo upanja in vere v najtršo zemljo.

Kličem Bitja Luči , da mi pomagajo dvigniti se. Zame je bila to najtežja naloga, najtežja preizkušnja do sedaj.

Vidim armijo bitij Luči in Ljubezni, ki so ob meni. V sebi zaslišim pesem od Lauren Daigle RESCUE.

I will send out an army to find you
In the middle of the darkest night
It’s true, I will rescue you

There is no distance
That cannot be covered
Over and over
You’re not defenseless
I’ll be your shelter
I’ll be your armor

I hear you whisper underneath your breath
I hear your SOS, your SOS

I will send out an army to find you
In the middle of the darkest night
It’s true, I will rescue you
I will never stop marching to reach you
In the middle of the hardest fight
It’s true, I will rescue you.

 

DVIGUJEM SE. BITJA LUČI SO OB MENI.

 

Neskončno hvaležna tebi Mahmoud, varuh Sataye, da si mi držal prostor MOČI, ko sem padala. Da si vedno v težkih trenutkih in preizkušnjah moj steber moči, da mi ponudiš roko in objem , ki me dvigne in mi daje novo moč.

 

TOKRAT JE ZMAGA NAŠA.

 

Naslednje jutro odplavam do vhoda Sataye,  nesem kamen SRCE , ki mi je bil podarjen na mojem svetem mestu, v mojem portalu v Sloveniji.

Nesem ga na VRATA SATAYE. NA VHOD . NA PORTAL SATAYE. 

Ogromne črne ribe hočejo zapirati pot .

Moč Luči, ki jo nosim  je velika. Odmikajo se.

Tokrat je LUČ IN LJUBEZEN močnejša od teme.

Preplavam še dolgo pot od vrat , do prostora Sataye, kjer je bilo ujeto veliko temne energije. Grem v prostor prekletstva Sataye.

Sama sem a se ne bojim. Ne bojim se več moči teme. Nima več nikakršne moči nad mano.

Ne more mi nič več.

ZAHVALIM SE TEMI.

ZAHVALIM se za vsa DARILA.

VIDIM , jo kot darilo, da smo se lahko dvignili še višje. S tem ji odvzamem ŠE ZADNJO MOČ.

S tem jo razorožim in transformiram v Luč.

In ko se vrnem do ladje , zagledam v daljavi veliko število delfinov. Več jat prihaja, več sto delfinov. Armija Luči v podobi delfinov .

S čolnom gremo do njih, v vodo gremo na vhodu.

Hitri so, tokrat imam nadnaravno moč in med njimi plavam vse do naše ladje.

Nato celotna skupina cel dan prejema ogromne aktivacije, spominjanja , utelešanja…

Popoldne me še enkrat pripeljejo v plitvino, v čisto turkizno vodo, vodo , ki me znova in znova spominja na Dom. Ob meni je Enja, ob nama , med nama so vsi delfini. Pripeljejo naju do ladje.

Da vsi tudi tisti , ki so na ladji prejmejo vse kar jim je namenjeno.

 

Podarjeni so nama bili trenutki , ko nisva bili več na temu planetu, trenutki, ko se odpre portal Siriusa, portal Pleiad in naju odpeljejo Domov.

Zgodi se spominjanje, zgodi se utelešanje tega kar Sva.

Neopisljivo je.

Z ENJO SE SAMO POGLEDAVA.

NISO VEČ POTREBNE BESEDE

VEVA VSE.

 

Sataya je moja nebula, moj nursery, tu sem bila, sem in bom znova in znova opolnomočena, da bom zmogla držati visoko zavest in jo prinašati v našo težko kolektivno zavest Slovenije.

Da bom zmogla izpolnjevati popoln božanski namen moje duše. Da bom zmogla ODPIRATI VRATA NOVI ZEMLJI.

In z mano bodo TA IZKUSTVA DOŽIVLJALI tisti, ki so pripravljeni, da stopijo naprej , da se opolnomočijo za svet ki je pred nami.

Globoko v sebi sem vedela, da ko bom nekoč plavala z delfini skozi VRATA skozi PORTAL , takrat bom NOVA JAZ, takrat se bodo odprla NOVA vrata PORTALA LUČI SATAYE.

Dan se je zaključeval, vedeli smo da se delfini poslavljajo, da odhajajo.  Odpeljemo se do njih s čolnom, da se poslovimo.

Povabijo nas med njih, začutim ČUDEŽNOST TRENUTKA.

7 delfinov se loči od skupine, povabijo me naj jim sledim. Peljejo me nad potopljeno ladjo v Satayi, ki jo vidim prvič. Objemam z Lučjo vse kar je. Peljejo me do plitvine, vstopati začnem v portal Siriusa.  Nisem več tukaj, čeprav moje telo še vedno plava za njimi. Pogledam nad gladino in vidim skupino daleč stran, mi se približujemo vhodu.

Moje misli so samo, ČUDEŽ, ČUDEŽ SE BO ZGODIL.

Čutim ga v vsaki celici telesa, moje celotno Bitje postane ena sama hvaležnost. Berem jim misli.

Z mano bodo šli skozi vrata .

Zmorem samo še zahvaljevanje .

Sem kot v transu.

Zmanjkuje mi moči , dva delfina to začutita in gresta za mano.

Težko je. Kot bi ponovno prodirala v največjo težo goste težke energije. Energijsko prebijam težo teme.

Dajejo mi moč. Približujemo se vratom. Tam , kjer sem dopoldne spustila kamen Srce iz Posočja se pogledamo v oči. TRENUTEK NAJVEČJE LJUBEZNI.

Zgodi se trenutek ko zagledam sebe in sedem delfinov na vhodu, na vratih, V PORTALU .

Odpre se portal Pleiad, energija seven star sisters.

7 DELFINOV

Aktivirajo spominjanje v meni.

Utelešam Sebe.

Ni opisljivo. Ta prizor , ko smo skupaj na vratih.

GRANDE FINALE

Mama delfinka se obrne nazaj in gre še enkrat čez vrata z svojim otrokom – prepoznam ju. Prepoznamo se. JOČEM.

Ob meni je tista mama delfinka, ki me je pred letom dni ozdravila bolečine matere. Ko mi je na rojstni dan Enje, s katero imam travmatično porodno izkušnjo,  pripeljala malo delfinčico in se je takrat zgodilo veliko zdravljenje. Zdaj je ta delfinska deklica najstnik.

In ko pogledam nazaj vidim Enjo za mano. Moj zemeljski angel. ŠE BOLJ ZAJOČEM.

OBJAMEVA SE .

SVA ČISTA LJUBEZEN.

SVA ČISTA HVALEŽNOST.

 

Drugačna sem.

Za vedno v sebi nosim SPOMINJANJE NA DOM.

V MENI JE AKTIVIRAN ZAPIS.

DOMA SEM.

Znova in znova sem NESKONČNO HVALEŽNA za vsakega izmed vas draga dušna družina. Zares za vsakega, ki je bil del tega izkustva.

Brez vas se ne bi moglo zgoditi to kar se je.

Brez vas se ne bi mogel zgoditi popoln božanski namen za vsakega od vas in za mene.

NESKONČNO SEM VAM HVALEŽNA

Preberite tudi ostale zapise

Scroll to Top

Prijavi se